Že cel teden sem v Ljubljani premleval, kako bi bilo super predcasno zaviti na obalo (nekam pogosto se mi toži po njej zadnje case..). Nic slišal sem da je super vreme, pa še dodatni dan na domaci vzmetnici se sliši kot raj. Zbudim se nekaj pred osmo in premlevam na kateri vlak se mi splaca. Po krajšem tuhtanju se odlocim za 9,30 ter po stanovanju postorim kar se je postoriti dalo, zagrabim prtljago na ipodu se že vrti The Good the bad and the Queen, zaklenem in že sem stal na avtobusni.. Stopim na bus POLNO!! Sovražim gužvo, sploh pa na troli in se je izogibam ce se le da (žal s tono prtljage to ni vedno mogoce). Izstopim na bavarcu si popravim šal ko nasproti stopi fantina, kak 5-ti razred mislim da.. Ogovori me z GOSPOD in ali nemara vem koliko je ura.. Šokiran sem izustil samo tisti BWNE in na poti do vlakne razmišljal samo še o pricujocem dogodku. Moram priznati da mi je bilo fanta kar malo žal, sploh ker je bil tako vljuden in prijazen. GOSPOD.. O_o. Kajkmalu se znajdem pred kolono pri pultih, kjer cakam na karto. Pred mano stoji oce s tamalimi, ko ga najmlajši pocuka za rokav.. Prst uperi vame, medtem se sam delam kot da se me doticna zadeva ne tice ko zaslišim z ust froca STRIC!?!?!?! O_o. V trenutku so se vsi odmaknili in imel sem prosto pot do karte. Sprašujem se ali je moj pravkar proslavljeni 20. rojstni dan TAKO vplival na moj izgled O_o? Morda pa se mi le toži po tistih X-ajstih in so leta tista ki so korak pred mano? Ali se bojim odrasti? Res ne vem.. Tejle testenini so cisto istega okusa…
Dobrodošel na blog.siol.net. To je tvoja prva objava. Za prvič naj ti bo, ampak zdaj pa začni zares!
