Včeraj sva z Markom končno prišla na vrsto. Imela sva ”projektno” nalogo pri predmetu Grafične priprave na telo kombinacije Videa, Audia in 3D-ja ter si s tem nekoliko omilila učenja polno poletje. Po krajših zapletih z računalnikoma sem bil primoran odracati domov po svojega, saj video ni in ni hotelo predvajati (zvok, zatik..). Nazadnje nama je le uspelo predstavitev speljati do konca in zasluženo sva opravila izpit.
Kako je samo delo projekta potekalo.. hmm. Preden začnem z opisovanjem naj še omenim, da sva se take naloge lotila prvič. Prisotnega je bilo obilo neznanja, katerega luknje sva delno zapolnila skozi samo delo. Zanimivo je koliko se človek lahko nauči skozi tako delo, če le ima kaj volje.
Začela sva z gradnjo scene, kjer se je celotni video odvijal. V celoti, razen opornikov pri toboganu v obliki slamice, je bila zgrajena iz papirja, kateri nam je nudil obilo prednosti in enostavnešjo izdelavo, kljub nekaterim pomankljivostim.
Po izgradnji scene sva prešla na prvo nalogo in sicer snemanje videa. Uporabila sva digitalno kamero znamke Canon ter posnela prizore iz različnih kadrov, za ohranjane dinamičnosti (no ja ;D). Problem se je večkrat pojavil pri fokusiranju, predvsem zaradi belega ozadja (nekoliko napačna izbira), same kvalitete kamere in pa osvetljave, ki je bila na voljo (sobna luč + 2 namizni, ki sva ju premikala za potrebo kadra). Eh jebiga drugega ni blo.
Snemanje je potekalo tako, da sva osrednji lik (levčka) zavezala na vrvico in za potrebo kadra, le to tudi na različne načine uporabljala. Snemala sva v večini počasne prizore in jih nato v Sony Vegasu pohitrila. Dotična izbira je nekoliko vplivala na gibanje, saj prizori niso več tako gladko tekli, žal pa nisva imela primerne opreme za čaranje.
Težave so se pojavile tudi pri izgradnji tobogana, saj nam največ preglavic povzročal ravno papir in pa obilica zavojev. Problem s papirjem sva rešila tako, da sva pri koncih papir rahljala oz. odrezala, ter tako omogočila zavoje, sam finale tobogana pa sva sestavila iz večih papirnatih trikotnikov, ki sva jih spela skupaj. Kljub temu, da je levček vseboval magnet, nama papir ni dopuščal akrobacij, sploh na takih opornikih, tako da sva se odločila, da bova prizore s tobogana v večini predstavila v 3D-ju.
Ah sej vem en kup težav 
Nekajkratni vpogled v posneti material je počasi ustvarjal vizijo končnega izdelka. Tako sva mogla najprej sestaviti film v video obliki in določiti prizore, ki bodo naknadno narejeni v 3D-ju. Montaža se je izvajala tako, da sva različne kadre dobesedno lepila med sabo. Zaradi dinamičnosti glasbe sva se kar se da izogibala Crossfades tehniki, z željo po doseganju sunkovitih preskokov med prizori. Sama montaža se je izvajala ob primerni glasbi in se ji usklajevala. Ne rabim omenjat, da sva glasbo znova in znova spreminjala, kar je botrovalo k vnovičnem sestavljanju :S.
No 3D se je sestavljal v Maxu. Večino časa sva uporabljala primitivne modelčke kot podlago za oblikovanje: ena najbolj pogosto uporabljenih tehnik je bila »box modeling«, ki ima za osnovo škatlo, poljubno veliko število poligonov in poljubno velikost, kateri lahko podvojujemo posamezne ploskve, jo raztegujemo, premikamo samo posamezne točke, ki za sabo potegnejo poligone, ki so direktno ali pa indirektno povezani z dano točko in opravljamo podobne operacije. Sam Lev je bil oblikovan izključno na podlagi osnovnih modelčkov, kot so škatle, cilindri, ki pa jim je videz najbolj očitno spremenil »modifier« smooth. Nato je sledilo še teksturiranje, postavitev kamer in pa končni rendering, za katerega sva porabila 120 procesorskih ur na slednji mašini (Athlon 3000+ 64, 2GB rama).
Tako je sledila še vpeljava 3D-ja v Vegas ter končna montaža + nekaj kontrastnih popravkov.
Evo.. toliko o videu, kaj več si lahko pogledate na sledečem linku.. Se vnaprej opravičujem ker videa ne vem postavit na stran.. morda mi pa lahko kdo pri tem pomaga 
Link do videa
